Nemčija je največja modna velesila

Nemčija je največja modna velesila
Nemčija je največja modna velesila
Anonim

Zanimiva vprašanja je pred dnevi sprožil businessoffashion.com, po katerem je Nemčija ena največjih porabnic modnega sveta v Evropi, kar pa ne pomeni nujno, da je država v ospredju modnega sveta. mednarodni svet mode. Po papirologiji bi lahko Nemčija brez ovir postala modna prestolnica kot New York, London, Milano ali Pariz. Po zadnjih podatkih Euromonitorja je država z največjim nacionalnim gospodarstvom v Evropi največja porabnica oblačil in obutve na celini, da ne omenjamo, da je samo v Berlinu deset modnih šol, pri nas poteka tudi Mercedes-Benz Fashion Week. kot pet drugih ključnih modnih dogodkov in sejem letno.

Podjetja, povezana z modo, so po dežju zrasla v velikih mestih države z 80 milijoni ljudi; V Berlinu je 3.670 tovrstnih podjetij, v Münchnu 2.670, v Hamburgu 2.220 in v Kölnu 1.910, kažejo raziskave berlinskega partnerja za podjetja in tehnologijo. Poleg tega je država tudi dom številnih luksuznih znamk, kot so Hugo Boss, Escada ali Jil Sander, tu pa so bile ustanovljene tudi znamke športnih oblačil, kot sta Adidas ali Puma, Nemčija pa je tudi največja stranka velikana H&M v Evropi.

In vendar Nemčija nima bistvenega vpliva na razvoj mednarodne mode. Medtem ko New York, London, Pariz in Milano veljajo za svetovne prestolnice mode, tega ne moremo trditi za Berlin, Hamburg, München ali Köln. Nemčija nikoli ni imela velikih blagovnih znamk in imen. Seveda je tu še Karl Lagerfeld, čeprav mu ne bi rekel Nemec, saj je bolj Francoz kot Nemec. Seveda obstajajo nemški oblikovalci, a nobeden od njih ni nemška Donna Karan ali drugo podobno veliko ime v industriji,« pravi Martin Premužič, direktor Temporary Showrooma, ki zajema nadobudne nemške in mednarodne oblikovalce.

»Imamo nemške korenine, vendar bi blagovno znamko raje imenovala globalna znamka. Večino naših prihodkov prihaja zunaj Nemčije,« je povedala Megha Mittal, predsednica in poslovodna direktorica Escade, ki pravi, da nemške znamke nimajo tako dolge zgodovine in le redko trgujejo s strokovnostjo, značilno za Nemce. Tako kot Escada je tudi Hugo Boss prisoten na ključnih mednarodnih prizoriščih, kot je newyorški teden mode, znamka pa je za večji uspeh celo podpisala pogodbo z ameriškima kreativnima direktorjema v obliki Daniela Wingatea in Jasona Wuja. In Lagerfeld je v zadnjih desetletjih postal sinonim za Chanel, vendar se svetu predstavlja le kot "Evropejec".

Mnogi oblikovalci sanjajo o mednarodnem uspehu v Berlinu
Mnogi oblikovalci sanjajo o mednarodnem uspehu v Berlinu

"Privlačnost Nemčije ni le zaradi izjemno nadarjenih oblikovalcev, ampak tudi na primer modnih fotografov, ki tako kot oblikovalci običajno zapustijo državo v bolj navdihujočih okoljih, kot so Pariz, London ali New York Yorku, kjer lahko pridobijo mednarodno prepoznavnost," je zaključil. Problem je nagovoril modni direktor nemškega Harper's Bazaarja Kai Margrander, ki je kot primere navedel Karla Lagerfelda, kreativnega direktorja Bottega Veneta Tomasa Maierja in slavnega modnega fotografa Jürgena Tellerja.

Drug razlog za skoraj ničelni vpliv države je mogoče najti v preprostosti nemškega okusa. Z nekaj omembe vrednimi izjemami (Hugo Boss, Jil Sander, Escada) je Nemčija v sredini, kar gre verjetno pripisati staranju prebivalstva v državi. Nemčija ima eno najnižjih stopenj rodnosti v Evropski uniji. Dejstvo je, da je dom številnim velikim modnim znamkam, a dejstvo je tudi, da o njih v svetu mode ne slišiš skoraj nič.

Blagovna znamka nemškega oblikovalca Gerryja Webra na primer velja za eno izmed sto največjih blagovnih znamk na svetu, zaradi česar je omenjena na isti strani kot Hermès in Prada. Bavarski znamki S. Oliver in New Yorker imata sedež v Braunschweigu, njun letni promet pa presega milijardo evrov. Čeprav večino njunih zbirk prodajo doma, imata obe podjetji tudi globalno trgovinsko mrežo, vendar jima še ni uspelo prodreti na ameriški ali britanski trg.

»To je bogata država, vendar so precej konzervativni, ko gre za modo. To gre verjetno pripisati pruskemu konceptu dela in etičnemu načinu življenja. Zato se prodajajo bolj elegantne, a manj "modne" stvari. Nemci zapravljajo denar za avtomobile in ne za modne kose,« je situacijo povzel Adriano Sack, stilski urednik nemškega nedeljskega časopisa Welt am Sonntag.

»Obstaja nekakšen predsodek, kar tudi drži, Nemci imajo radi nosljiva oblačila, ki imajo funkcijo. To gre pripisati tudi dejstvu, da imajo tudi v trgovinah raje varne stvari. »Nemci ne porabijo toliko časa za nakupovanje oblačil kot drugi,« pravi Martin Premuzic, ki meni, da je ta pojav mogoče opaziti tudi pri kupcih, ki pridejo v njegovo trgovino, pripisati pa tudi dogodkom in razvoju nemške zgodovine..

V Berlinu razstavlja petkrat več ljudi kot leta 2007
V Berlinu razstavlja petkrat več ljudi kot leta 2007

Po mnenju Kaia Margranderja je država še vedno razdeljena na dvoje, obstajata varčen severni del in bogatejši južni del, ta razdrobljenost pa vpliva tudi na nemoteno delovanje države. Vodja Harper's Bazaar nenavadno krivi pomanjkanje kohezije za zanemarjanje mednarodnih modnih ciljev in pomanjkanje nemških oblikovalcev, ki bi jih lahko prodali v tujino.

»Mogoče bi bila situacija drugačna, če bi se nemška modna industrija končno uspela osredotočiti na eno mesto, kot so Berlin, Hamburg, München ali Düsseldorf. Mogoče bi bilo potem več možnosti za mednarodno priznanje. Od končne rešitve smo še zelo daleč. Morali bi ugotoviti, na kaj se res osredotočamo. Prepričan sem, da je za to odgovorno tudi temno obdobje nacistične vladavine. Preden so leta 1933 prišli na oblast, je bil Berlin resnično ena največjih modnih prestolnic sveta. Mesto je zaznamovalo divje, dekadentno nočno življenje, katerega ekstravaganten slog je bil prepoznaven na mednarodnem prizorišču, tako kot je bil krajši čas uspešen nemški Vogue v poznih dvajsetih letih. Ta liberalni duh so nacisti izbrisali. Judovske trgovine so zaprli ali pa so bili njihovi lastniki prisiljeni zapustiti državo. Liberalno usmerjena ustvarjalna in intelektualna elita se je morala omejiti. Država še vedno okreva po tej ogromni kulturni izgubi, katere rane se še vedno niso zacelile,« je dejal Margrander.

Torej moda v Nemčiji preprosto ne deluje tako kot v Franciji ali Italiji, vendar obstajajo spodbudni znaki, da se stvari premikajo v pravo smer. Berlin zdaj privlači ustvarjalne skupnosti kot magnet. Od prvega tedna mode Mercedes-Benz Fashion Week leta 2007 se je število modnih revij in sejmov povečalo za skoraj petkrat. Berlin Partner v mestu sprejme 600-800 modnih oblikovalcev, katerih podjetja želi mestna vlada podpreti s 75 milijoni evrov. »Berlin je ustvarjalni epicenter države. Mesto je polno navdihujoče energije in raznolikih ustvarjalnih priložnosti, ki zagotavljajo popoln dom tako za nastajajoče kot za izkušene oblikovalce,« je dejal tiskovni predstavnik Mercedes-Benz Fashion Week Berlin.

Lokalni oblikovalci veljajo za konzervativne
Lokalni oblikovalci veljajo za konzervativne

"V nemških modnih hišah je nekaj zelo togega, kar je skorajda nasprotje lahkomiselnega francoskega sloga," je dejala Suzy Menkes, urednica mednarodnega Voguea, ki je dodala, da je izbor oslabel tudi na svetovni ravni v zadnje obdobje, na podlagi katerega je to še vedno lahko celo velik trenutek za vstop Nemcev na trg. Temu nasprotuje dejstvo, da se res velika imena nikoli ne predstavijo na berlinskem tednu mode, medtem ko se na primer Hugo Boss skuša uveljaviti v New Yorku, se drugi veliki oblikovalec v državi, Kostas Murkudis, ni želel predstaviti v Tudi Berlin. »Nisem prav pristaš domačega samobrandinga, poleg tega pa v mestu ni prave konkurence. Najraje se predstavljam na mednarodni modni pisti,« je oblikovalec povedal za Der Spiegel.

Trenutno tudi modne šole v Berlinu niso mednarodno priznane. Enega najpomembnejših mednarodnih sejmov v mestu, Bread & Butter, denimo januarja morda sploh ne bo, saj ni bilo dovolj razstavljavcev za udeležbo na trgu. V nasprotju s tem je Berlin dom številnih pionirskih blagovnih znamk, vključno z Darklandsom, kjer lahko dobite oblačila oblikovalcev, kot so Alexandre Plokkhov, Raf Simons x Sterling Ruby, Andreas Murkudis, a območje Schöneberg na severu je tudi polno galerij in zbirk oblikovalci sodobnega pohištva. Med blagovnimi znamkami v vzponu so zelo priljubljena tudi dela Tillmanna Lauerbacha in Augustina Teboula.

»Nova generacija, mladi kreativci so trenutno zaposleni z razvojem lastnih blagovnih znamk. Očitno je potreben čas,« je povedala berlinska modna oblikovalka Marina Hoermanseder, ki meni, da tako skromnega, togega in socialno ozaveščenega mesta ne bo lahko razviti v močno, mednarodno priznano modno mesto.

Priporočena: