Pretiravamo z nadurami

Kazalo:

Pretiravamo z nadurami
Pretiravamo z nadurami
Anonim

Čas je denar, še posebej delovni čas. Nadur pa ne nadomestijo več povsod – po raziskavi Profession.hu skoraj četrtina tistih, ki delajo nadure na mesečni ravni, nabere več kot 24 dodatnih delovnih ur na mesec, mnogi pa niti ne povedo svojih šef, da "hvala" za nadure ni dovolj.

Po nedavni raziskavi, opravljeni na reprezentativnem vzorcu 3.310 oseb, večina anketiranih zaposlenih mesečno ali tedensko dela več od uradnega delovnega časa, vendar tega nikoli ni poročala svojim nadrejenim ali le enkrat oz. dvakrat. Največji delež nadur (občasno več kot 3 ure) so moški (34 %), 50-65-letniki (31 %), osnovnošolsko izobraženi (57 %), tisti, ki živijo na podeželju (32 %).), delno ali v celoti zaposleni v tuji družbi (50 %) in zaposleni v podjetjih, ki zaposlujejo več kot 100 ljudi (31 %). Raziskava tudi razkriva, da se delovni čas višjih in srednjih menedžerjev pogosteje podaljšuje kot delovni čas zaposlenih, a tisti, ki delajo v neformalnem, fleksibilnem delovnem času, delajo tudi več nadur kot njihovi honorarni sodelavci.

Smo mučeniki?

Ljudje, ki so razmeroma zadovoljni s svojim delovnim mestom in želijo pridobiti dobre točke pri svojih šefih, pogosto niti ne pomislijo, da bi rekli ne in lahko nadaljujejo z delom še ure po koncu uradnega delovnega časa - vse na na račun njihove zasebnosti. Po raziskavi skoraj četrtina tistih, ki redno delajo nadure, nabere več kot 24 dodatnih delovnih ur v mesecu.

Večina delavcev, ki delajo nadurno delo, vnaprej ve, kdaj morajo ostati dlje. Pogostnost dodatnih delovnih ur so anketiranci utemeljevali s tem, da je dela preveč in premalo za vsega ter da morajo velikokrat delati namesto drugih. Le redki pomislijo, da delodajalec pričakuje nadure ali slab urnik ali da bi deloholiki pripeljali do daljših delovnikov. Situacijo bi po mnenju zaposlenih rešili z zaposlovanjem, višjimi prihodki in manj dela.

»Na delovnem mestu delam z dnevnimi ponudbami, tako da je vse načrtovano, izvedba plana pa mora biti nad sto odstotna, zato delam veliko nadur. Moje zadolžitve so zelo raznolike, saj v bistvu vse opravijo asistenti. Uredniške, logistične, finančne in administrativne naloge opravljam v popolnoma nerazviti in neurejeni enoti. Veliko je novih sodelavcev, ki jih je treba usposobiti, in ker se vodstvo premalo zaveda sistema lastnega podjetja, je ta odgovornost tudi name. Vse to zahteva maksimalno koncentracijo in vsaj 12 ur dela na dan. Nadur pa podjetje ne priznava. Po njihovem mnenju ni delovnega časa, ampak je le delo, ki ga je treba opraviti, kar je moja naloga, da ga razporedim in razporedim po roku. In če že moram delati naprej, je to v mojem lastnem interesu, saj zato dobivam svojo plačo. Moji nadrejeni se ves čas sklicujejo na sistem provizij in vztrajajo, da toliko delamo v lastno korist. Mislim, da je osnovna plača za tako veliko podjetje smešna. V zadnjem času je bilo veliko mojih kolegov zadovoljnih s tem odnosom, zato se odpovedi nadaljujejo,« je za Dívány povedal prodajni pomočnik vodilnega podjetja na trgu.

Brezplačno delo

Čeprav 10 odstotkov anketiranih dela nadure zaradi možnosti dodatnega zaslužka, jih večina (44 %) za vloženi čas in energijo niti ne dobi nadomestila. 35 odstotkov vprašanih je vedno plačano za dodatno delo, še 14 odstotkov pa jih večinoma plača zaposleni. Plačilo nadur je bolj verjetno med zaposlenimi v podjetjih (delno) v tuji lasti, fizičnimi delavci in delavci s krajšim delovnim časom.

„Največji delež imajo tuja in madžarska podjetja, ki so za nadurno delo vedno plačana (49 % in 41 %). Pri anketirancih, ki delajo v javni ustanovi (državni upravi, zdravstvu ali izobraževanju), pa je ta delež le 15 odstotkov, je za Dívány povedal Gerhardt Erik iz Profession.hu tržni analitik. »Resen problem je, da v javnem sektorju pogosto ni možnosti obračunavanja nadur. Marsikdo zavida učiteljem zaradi dolgih poletnih počitnic, seveda pa je treba marsikaj postoriti tudi izven delovnega časa in če bi to počeli, v šolah ne bi bilo proslav, otroci se ne bi pripravljali na tekmovanja in jezikovnih izpitov, zato bi jim bil občutek uspeha neznan pojem. Skrb za otroke je zelo koristna, a hkrati zahtevna naloga, ki se ne odraža v naših mesečnih prihodkih,« pravi učiteljica nemščine na osnovni šoli v Budimpešti.

shutterstock 228001201
shutterstock 228001201

Pri odrejanju izrednega dela je veliko omejitev, tako na primer ne sme preseči 250 ur letno - s kolektivno pogodbo se ta obseg lahko poveča na 300 ur - za nadurno delo pa je predvideno ustrezno nadomestilo (dodatek k plači in /ali prosti čas). Vir: www.munkajog.hu

Ponekod se čas, ki ga zaposleni dejansko porabijo, merijo s kontrolnimi karticami, drugje je fleksibilen delovni čas z osnovnim in obrobnim časom, tj. obvezni osnovni čas je treba oddelati, preostanek pa se dodeli zaposlenim samim, tako da če en dan prevzamejo več, lahko naslednji dan prej odidejo domov, nadure pa so vedno plačane. Poleg tega pa se v številnih malih in srednjih podjetjih dogaja nekakšno sodobno suženjstvo, kjer so zaposleni prijavljeni na štiri ure in delajo 250 ur na mesec - namesto 160 - za isto plačo…

Verjemi nam na besedo

»Koliko časa nekdo ostane na delovnem mestu, mora biti navedeno na listu prisotnosti. Če na tem ni navedeno izredno delo, mora delavec njegov nastanek dokazati. Zato je zelo pomembno, da če nekdo opravlja izredno delo, mora biti to tudi pisno evidentirano. In če delodajalec noče plačati, naj delavec od nadrejenega zahteva, da mu naslednjič pisno odredi izredno delo. Če delodajalec tega ne stori, potem nismo dolžni upoštevati navodila,« pojasnjuje odvetnik dr. Bodnár Lilla, strokovnjak za delovno pravo. »Delodajalca, ki ravna nezakonito, lahko doleti globa, nezadovoljni delavec pa lahko delodajalca v zastaralnem roku (to je v delovnopravni zakonodaji tri leta) toži, da mu plača nadomestilo za izredno delo. Za preverjanje spoštovanja predpisov glede delovnega časa in časa počitka je pooblaščen Direktorat za varstvo dela in delo Državnega urada za delo."