Največje laži mam, ki ostajajo doma

Kazalo:

Največje laži mam, ki ostajajo doma
Največje laži mam, ki ostajajo doma
Anonim

Biti doma z enim ali dvema otrokoma, skrbeti zanju, skrbeti za stanovanje, dati hrano na mizo 3-8 krat na dan, prati, likati, nakupovati, čistiti, nakupovati - to ni lahek podvig, to vemo vsi, ki smo ga poskušali nekaj let. In kako neverjetno nadležno je, ko od vseh slišimo, da je tebi lahko, ves dan si doma.

A če hočemo biti res pošteni, potem priznajmo tudi, da obstaja kar nekaj besedil, ki jih matere doma povedo z globokim prepričanjem, čeprav so lažna. Takšni izgovori, da bomo sami morda šele čez leta spoznali, da je bilo to, kar smo rekli, samo neumnost.

Izvirna ideja izvira iz objave BlogHer, a zdi se, da ameriške mame vsaj delno osupnejo sebe in svojo okolico z drugačnimi besedili kot Madžarske. Navedeno seveda ne velja za starše otrok s posebnimi vzgojnimi potrebami, dvojčkov in trojčkov ter matere z več otroki.

1. Ne morem se niti pod tuš

To je vsekakor top seznam tudi za madžarske matere. Spomnim se, kako sem po rojstvu prvega otroka čakala, da je končno zaspal, da sem se lahko na hitro stuširala. Koliko prijateljic mi reče, naj se hitro stuširam, medtem ko otrok spi. Seveda je enostavno za tiste, ki jim ni več treba izvajati obreda čiščenja pri prvem dojenčku, od drugega otroka naprej ga enostavno pustimo še nekaj minut v postelji, dokler se na hitro ne stuširamo. To je vse v redu. Kaj ni v redu: več dni se ne tuširati, samo zato, ker je doma otrok. Kdor pravi, da nima časa za tuširanje, laže. Preprosto je len in/ali nezahteven in za to išče ideologijo za krinko, da bi lahko smrdljivo stal pred nami v vrsti v javnosti/zraven nas na metroju. Vsakdo ima 3 minute na dan in matere se zelo hitro naučijo zelo hitro tuširati.

shutterstock 79925764
shutterstock 79925764

2. Nimam časa za otroke

To sem tudi večkrat povedala, ker me jezilo, da mi je mož dajal najrazličnejše naloge, medtem ko je imel po mojem mnenju prinčevo delo: zjutraj je odšel, bil med odraslimi dan, sodeloval v zanimivih in navdihujočih pogovorih, opravljal svoje delo, ki ga ima rad, jedel, pil in polulal, ko se mu je zdelo, nato pa je prišel zvečer domov, videl svet kot odrasel in mi rekel, naredi to in to jutri, ko sem že doma. Medtem ko sem bil ves dan zaprt tam, v nenehni službi, je bil vrhunec moje komunikacije, če sem poleg Bóbite znal recitirati Zlati lak, potem sem jedel in se polulal, če je bilo mogoče.

Toda ko se iskreno spomnim nazaj, je bila to pogosto prevara. Imel bi čas za kup vsega, če bi hotel, pa ga nisem. Zdelo se mi je, da imam dovolj na vratu, ne da bi mi kdo drug dajal naloge. Z enim ali dvema otrokoma doma se še vedno najde kakšna ura ali dve prostega časa vsak dan (ne vsi), ko na kavču zasteklenih oči strmimo pred seboj in razmišljamo, ali bi se odvlekli na kozarec ali ne od vode. Ni laž, če se nam zdi, da ne zmoremo več več nalog. Po drugi strani pa, če rečemo, da nimamo časa za opravila, ki bi nam pravzaprav vzela dvajset minut življenja. Ni nam do tega.

3. Ne morem se ukvarjati s športom/skrbeti zase/hujšati

No, to je isto kot prejšnje. Kolikokrat sem se že izmuznila v javni prostor v upanju, da ne bom naletela na koga, ki ga poznam! Koliko mojih deklet mi je reklo, da ne morejo shujšati, ker nimajo časa za vadbo. Kamu. Razen kronično neprespanih prvih mesecev smo vsi samo leni.

Lepo bi bilo pomisliti, da so vse te lepe, urejene, suhe in atletske mame podedovale zelo srečne gene/ in/ali so izjemno bogate in/ali dovolj srečne, da njihovi otroci super dobro spijo. A če smo že pri njih, se prepogosto izkaže, da lepe, urejene in športne mamice tri ali štiri jutra v tednu vstanejo eno uro prej, gredo teč ali gledajo dvd z vadbo in se ne natlačijo. s haribo in vaniljo med poležavanjem na obroču kavča sta vedno tako lepo urejeni, ker ne gresta iz hiše, ne da bi se počesali in 2 minuti naličili ter se potrudili spremeniti razpotegnjeno plišasti medvedek in obledela majica v običajna oblačila.

Poznam nekoga, ki dela 10 ur na dan, vzgaja dva otroka, pa vendar vstane vsako jutro ob 5. uri, da pol ure v miru izvaja jogo, preden vstane družino, skuha in naredi zajtrk. Lahko bi tudi vstali zjutraj ali telovadili pred spanjem ali zvečer, a tega ne počnemo. Edina nevarna stvar pri tem je, da bo naša samozavest trpela, če živimo zelo dolgo, ne da bi naredili karkoli zase.

shutterstock 77684014
shutterstock 77684014

4. Uživanje v vsaki minuti

Največji prevarant. Bezzeganyu, za katerega je življenje rožnata evforija. Ki ne potrebuje nič drugega kot svoje otroke in gospodinjstvo. Ki nikoli ne potrebuje 5 minut miru. Tisti, ki si nikoli ni želel le enega dne, ko ga nihče ne bi nič prosil. Ki nikoli, niti za trenutek ni bil vznemirjen zaradi otroka. Ki mu nikoli ni bilo težko. Ki nikoli niso bili jezni in zagrenjeni. Njegov otrok se nikoli ne obnaša slabo, nikoli ne moti, vedno popoln, kjer so vsi v družini vedno uravnoteženi. Tisti, katerega otrok nikoli ne gleda televizije, nikoli ni jedel čokolade in sovraži sadne sokove. In tisti, zaradi katerega se vedno počutiš, kot da si mamo, ko pri tebi ni ravno tako. In še več, impotenca ne izgine, kdor postane impotenca, ostane, dokler ga kakšna huda psihosomatska bolezen ne vzame.

5. Samo enkrat bi poskusili, videli bi, da je najtežje

Da, biti več let doma z enim/več otroki vključuje veliko, veliko kompromisov. Materialno, duševno, duhovno. Toda mnogi od nas so se odločili za to. Nismo hoteli nazaj v službo, ko je bil otrok star 10 tednov, bili smo zraven, ko se je prvič obrnil, ko je shodil, pri prvih besedah, zobkih, risbah. Prihaja z veliko žrtev, a večina od nas se je tako odločila. Je težko, naporno, naporno? Seveda. Najtežji? Izključeno.

Če tako mislite, si predstavljajte mamo, ki se je prisiljena vrniti od nekajmesečnega otroka do blagajne, ker bodo sicer stradali. Za to se ne odloči, ker se ne more odpovedati karieri, ampak zato, ker potrebuje kruh. In babica mu bo povedala, da je otrok danes začel hoditi. Pa še lastnega otroka bo sprva slabše razumel, ker ni ves dan z njim, ko se uči govoriti. Na primer, zanj mora biti veliko težje.

Priporočena: