32 prvi v razredu. veliko?

Kazalo:

32 prvi v razredu. veliko?
32 prvi v razredu. veliko?
Anonim

Letošnja vpisna sezona v osnovno šolo je bila v novicah več kot običajno. Pravila so se spremenila, prezasedenost osnovnih šol, nenaden porast števila prijavljenih, vijugaste čakalne vrste, otroci brez šole in s tem povezane težave pa so se nadaljevale.

Je bila ob prijavi tako dolga vrsta?
Je bila ob prijavi tako dolga vrsta?

Ocenjevanje situacije sploh ni enostavno, tudi v zaprašeni ekipi ni bilo popolnega soglasja o tem, kaj številne uvedene spremembe dejansko pomenijo. Koridorske govorice, izjave v medijih, vložen predlog zakona, ki še ni izglasovan, histerični starši, miren Klebelsberg Institucionalni vzdrževalni center (KLIK). A bo zdaj otrokom bolje ali slabše? Pravzaprav vse ostaja isto? Poskušali smo ugotoviti, kaj se dogaja.

Vprašali smo kar nekaj ravnateljev šol, nadzornikov šolskih okolišev in zaskrbljenih staršev.

Kaj se je spremenilo ali se trenutno spreminja

Šolska obveznost velja za otroke, ki so do 31. avgusta namesto do 31. maja dopolnili šesto leto. To je šolskemu sistemu teoretično dodalo "tri mesece dodatnih otrok"

Predšolska vzgoja bo obvezna od 3. leta naprej. To vpliva na to, da se s pomanjkanjem mest spopadajo tudi vrtci

Po KLIK-ovem predlogu novele zakona bi lahko največje število 27 učencev v šolskih razredih odstopalo tudi do 20 odstotkov, zato obstaja bojazen, da bi lahko bilo v prihodnje v šolah tudi do 32 otrok. razred. Doslej je bilo načeloma najmanj 14 in največ 27 otrok v razredu, v praksi pa so bili tudi oddelki po 29-30 ljudi

Ali otroci ustrezajo?

Po zaključku vpisa je bila novica, da nekaj več kot 1800 otrok ne gre v prvi razred, treba jih je nekako namestiti. Leto prej je bilo v prvi razred javnih šol vpisanih 84.000 otrok, letos pa 87.000. To zahteva približno 100 dodatnih razredov prvega razreda, ki temeljijo na razredih po 30 ljudi.

KLIK je 15. aprila izdal izjavo, v kateri je navedeno, da bodo učenci razporejeni v razrede do 30. aprila, vsi otroci pa bodo zagotovljeno nameščeni, "v najslabšem primeru" v svojem okolišu.

Naše mnenje: Prepričani smo, da bodo te otroke nekako spravili v šolo, kar je z vidika zaposlenih v KLIK-u, ki sedijo v pisarni, vsekakor pomirjujoče: naloga dosežen, vsi prvi. Podobno je lahko neskončno parajoče na živce zadevnim staršem, za katere dejstvo, da bo otrok nekam podan, 'poje, ne poje, nič drugega ne dobi', ni prav nič pomirjujoče.

Ali moraš v šolo pri šestih letih?

Ena od velikih sprememb zakona o šolstvu, ki je dvignila veliko prahu, je ta, da je glede starosti otrok merodajen ne 31. maj, ampak 31. avgust, šesti letnik, tj. v šolo lahko hodi vsak, ki do tega časa dopolni šesto leto.

Od staršev na forumih, blogih, člankih in radiu slišite, da so zaskrbljeni, ker otrok zagotovo mora v šolo, pa če hoče ali ne. A v resnici ni čisto tako.

Kot je razbrati iz zakona in kot je povedal vodja šolskega okrožja 18. okrožja Márton Tamás Hományi, nihče ni prisiljen v šolo. Ko pride čas, lahko starši postavijo vprašanje, ali naj gre otrok v vrtec ali ostane, in tako kot do sedaj se bodo o začetku obveznega šolanja odločili na podlagi priporočila vzgojiteljice.

Kaj se je spremenilo: odslej starši ali vzgojitelji ne morejo odločiti, da otrok ostane v vrtcu še eno leto. Za to je potrebno bodisi dovoljenje ravnateljice vrtca bodisi strokovno mnenje vzgojiteljice.

stockfresh 1302851 velikost risbe M
stockfresh 1302851 velikost risbe M

Po Hományiju je vzgojiteljica tista, ki otroka 3-4 leta vsak dan vidi v skupnosti, v popolnoma drugačnem okolju od domačega, si o njem dela zapiske in na podlagi vsega tega lahko presodi, ali je otrok pripravljen na šolo ali ne, ali če to ni jasno, kakšen strokovnjak potrebuje. Že v majhni skupini ima starš možnost prejemati stalno strokovno povratno informacijo in sliko o stanju svojega otroka, po potrebi pa se lahko pravočasno odzove na morebitno težavo, npr. za razvoj, za razplet vedenjskih motenj. Če ta komunikacija dobro deluje (odvisno od sodelovanja staršev in vzgojiteljice), potem staršev ne more presenetiti v veliki skupini, pred izbiro šole.

Če pa se iz nekega razloga pojavi negotovost pred začetkom šole, se oblikuje mnenje, ki je v nasprotju z vrtčevskim glede pripravljenosti otroka za šolo, ima starš še vedno vpliv na dogajanje. Takrat lahko za strokovno mnenje zaprosimo tudi pedagoško službo, torej vzgojno svetovalko. Če pa tudi tukaj ne pride do mnenja, ki bi se ujemalo z našo namero, se lahko v roku 15 dni pritožimo na okrožni državni urad.

Naše mnenje: začetek šole pri šestih letih res ni obvezen, a zadrževanje otroka zahteva od staršev več informacij, več raziskovanja in agilnosti. Slišali smo tudi mnenje vodje vrtca, da si šestletnih otrok poleti ne upa zadrževati, ker »so mu rekli od zgoraj«, zato vse raje napoti k vzgojiteljski svetovalki. Kam gre starš ali ne.

Nevarnost težjega poteka je po našem mnenju v tem, da lahko otroci staršev, ki so manj informirani in se težje prilagajajo predpisom, na koncu sploh ne bodo pripravljeni na šolo – prav ti ki bi lahko vseeno začeli z določeno pomanjkljivostjo. Po podatkih Združenja madžarskih vzgojiteljev in učiteljev je bilo 15–30 odstotkov prvošolcev še nezrelih in so bili ti tisti, ki so se lahko v celoti naučili šele ob koncu prvega ali drugega letnika. To razmerje se bo predvidoma povečalo.

Pozneje in prej, in prej?

Pri nas: Starostna sestava prvošolčkov se je popolnoma spremenila, saj so starši lahko subjektivno in preprosto odločali o začetku šolanja. Medtem ko so bili šestletniki v 90. letih prejšnjega stoletja večina, se je delež iz leta v leto spreminjal v prid sedemletnikov in starejših (npr. leta 2004/05 je bilo šestletnikov le 23 %, 77 %. sedemletniki in starejši). Temu se v stroki reče vrtec

V Evropi: Ta smer je bila precej v nasprotju s tem, kar je v navadi v zahodni Evropi, kjer je bolj značilno, da se šolanje začne prej kot pri nas. Da, vendar primerjamo jabolka s pomarančami.

Razlika: Kjer se šola začne zgodaj (5-6 let), ni v sistemu, podobnem našim storilnostno usmerjenim šolam, ampak v prehodu med vrtci in šola Poleg višjih zahtev in uspešnosti je obremenitev otrok v prvem ali prvih dveh razredih precej manjša od tiste, ki smo je vajeni, in se povečuje počasi in postopoma.

Pri nas je po drugi strani opaziti, da se nagibajo k zbliževanju s pripravami na vrtec, sodelovanjem med šolo in vrtcem, skupnimi programi in srečanji, po eni strani pa ta ni na voljo povsod, niti ni tako intenziven, da bi predstavljal pravi prehod med obema svetovoma.

Razširitev razreda in/ali večja velikost razreda

Po novem zakonu je lahko velikost razreda največ 27 oseb, ki se lahko razlikujejo tudi za več kot 20 odstotkov. Državni zbor o tem še ni sprejel odločitve, zato tudi šolski odločevalci ne morejo ukrepati. Po mnenju KLIK-a, ki je vložil predlog novele, bi bilo bolje, če bi šole namesto povečanja števila zaposlenih uvedle dodatni pouk.

V teoriji nihče ni vesel večjega števila učencev, v praksi pa je marsikatera šola imela že 29-30 brucev v razredu. Ravnatelji, s katerimi smo se pogovarjali, sicer poudarjajo povečan interes zaradi dobrega imena šole, a dodajajo, da je to zanje značilno vsako leto.

Vodja 18. okrožnega šolskega okoliša je dejal, da imajo 160 otrok več kot vse šole v okrožju in da bodo to situacijo rešili z odprtjem 5 novih razredov. Obstajajo kraji, kjer bo - kot pred mnogimi, mnogimi leti - več kot 27 ljudi. Pomemben vidik za njih je tudi, da če starši izberejo šolo, naj otroka vpišejo tja, tudi če to pomeni, da je v istem razredu več ljudi.

Vodja šolskega okrožja 13. okrožja, Balázs Péterffy, je prav tako poročal o prevelikem vpisu, število dodatnih novincev ocenjuje na približno 130. Poudaril je, da je to lahko posledica ne le novega zakona, ampak tudi populacijskih sprememb, saj v četrt prihaja veliko novih prebivalcev, številni pa se odseljujejo. V tem okolišu je še prosto mesto, če se kdo po vpisu preseli sem, mu lahko še vedno zagotovijo mesto na ravni šolskega okoliša.

Samo kot so povedale nekatere prizadete matere v 13. okrožju: prostih mest običajno ni v šolah, kamor bi želeli poslati svoje otroke.

So naselja, kjer ni tako enostavno najti prostora in učitelja za dodatno uro. Slišal sem za eno, kjer nameravajo učiteljsko in skrbniško sobo preurediti v učilnico.

Za koliko otrok lahko skrbi en učitelj?
Za koliko otrok lahko skrbi en učitelj?

Naše mnenje: madžarski javni izobraževalni sistem krvavi iz številnih ran. Nešteto nemotiviranih in slabih učiteljev, pomanjkanje materiala in materialnih pogojev, preveč avtokratski in storilnostni sistem, ki ne prenese individualnih lastnosti. Če vse spremenljivke smatramo za nespremenjene, večje število zaposlenih samo po sebi premakne sistem v negativno, namesto v pozitivno smer.

In to, da bi bilo po mnenju KLIK-a bolje uvesti dodatni pouk - se nam zdi ta predlog smešen. Razveseljivo je, da si tega želimo, vendar to ne pomeni nujno, da se bo to zgodilo. Dovolj je že pomisliti, da marsikatera šola od lanske jeseni sploh ni uspela ustvariti pogojev za obvezno dnevno vadbo, čeprav si jo vsi zelo želijo, a pogojev žal ni.

Na splošno stanje ni dobro, ni pa veliko slabše

Ko smo se pogovarjali s šolami, je glavni zaključek, da se ni veliko spremenilo ali dogajalo, kvečjemu vse, kar je bilo, je bilo opisano z drugimi besedami. Madžarsko javno šolstvo bi lahko bilo veliko boljše, na kar nekaj mestih je prostor za izboljšave, a trenutni zakoni ne prinašajo bistvenih sprememb, ki bi stanje premaknile naprej ali nazaj.

Starš lahko še vedno vpliva na to, ali gre otrok v šolo ali ne (resda težje), število razredov v mnogih šolah je bilo do zdaj okoli 30 (resda, v prihodnosti morda 32)), tako da večinoma - vsaj učitelji in vodstvo - sprememb ne doživljajo kot tragedijo (dobri učitelji so se do zdaj izkazali nadčloveško), so na to že pripravljeni.

Preobremenjenost učiteljev razbremenijo pomočniki

Če pogledate učitelje in jih vprašate, vidite, da bi bili veseli, če bi bilo manj otrok, če pa temu ni tako, tudi niso presenečeni, saj imajo razredi okoli 30 je bilo do sedaj običajno. Dobro je, da so v višjih letnikih veliko razredov skupinski odmori, v tem primeru je treba iti s pol manjšo skupino in je bolje biti pozoren na individualne potrebe. Veliko število zaposlenih je seveda hujša težava za začetnike.

Novo pa je, da od letošnjega septembra obstaja možnost, da šole na vsakih 100 učencev zaposlijo enega glavnega pedagoškega sodelavca, ki bo pomagal učiteljem pri njihovem delu.

Pogovorimo se tudi o prevarantih

Več ravnateljev šol je tudi opozorilo, da je veliko kritik staršev, malo pa se govori o starših, ki se poigravajo z naslovno prijavo. Najdejo se takšni, ki želijo otroka poslati v izbrano šolo, pri tem pa se ne ustrašijo goljufanja in prestavitve bivališča v okoliš dane šole, seveda samo na papirju. Prijavijo se pri sorodniku, prijatelju, znancu, komur koli.

Šole so nemočne, čeprav na kartonu o prijavi prebivališča izhaja, da je datum prijave čisto nov, se ne morejo vprašati, zakaj, s kom in kako se je otrok ravno zdaj gibal v bližini šole in se v prihodnje nima pristojnosti preverjati, ali otrok res živi na tem naslovu.

So tisti, ki prispevajo tudi k preveliki naročnini, lahko celo dejansko odvzamejo mesto študentom, ki dejansko živijo v okraju in so zato samodejno sprejeti. Konec koncev mora nekdo iz sosednje ulice v drugo šolo, ker mu je nekdo navrtal lokacijo z izmišljeno objavo naslova.

Priporočena: