Pojdimo včasih na izlet do duševnega ravnovesja

Kazalo:

Pojdimo včasih na izlet do duševnega ravnovesja
Pojdimo včasih na izlet do duševnega ravnovesja
Anonim

Udeležili smo se otvoritvenega predavanja Šole čustev, kjer je prof. dr. Od Emő Bagdyja smo izvedeli, da bi bilo dovolj, če bi že pri šestih letih začeli razvijati desno hemisfero možganov. Če bi se poznali, nam bolezni sploh ne bi bilo treba kemično pokrivati, saj ne bi imeli veliko bolezni

Radi ali vsaj želimo več ukvarjati s svojimi dušami, če bi bile naše duše edina težava, ki bi nas skrbela. Ko imamo opravka z našo dušo, seveda ne smemo najprej pomisliti na dolgočasno preveč mistificiran kliše, saj gre veliko bolj za razvitost naše desne poloble.dr. Psihologinja Emőke Bagdy je na prvi predstavitvi cikla seminarjev z naslovom Šola čustev poskušala o pomembnosti tega med drugim prepričati tudi visoke ljudi, ki so dogodek sicer obiskali, da bi prisluhnili njeni predstavitvi na temo duševno ravnovesje in samovzdrževanje.

Bolje si zapomnimo

Emőke Bagdy
Emőke Bagdy

Vsi se želijo dobro spoznati, tudi tisti, ki proti vsemu temu protestirajo iz srca in živijo v veliko bolj racionalnem svetu. Verjetno večina žensk, ki so šle na Neodvisni pedagoški inštitut in po enournem predavanju zastavljale vprašanja pretresljivo ljubki stari psihologinji, ki se je želela naučiti pravilnega načina samovzdrževanja. Sprva smo mislili, da bo ta predstavitev morda bolj zanimiva za starše, saj gre za to, da karkoli človek počne, do drugega leta in pol, dokler se ne prebudi samozavedanje, desna polobla možganov deluje na bolje, saj oseba še ni sposobna govoriti ali hoditi., izraziti. Vloga leve možganske poloble se pravzaprav začne šele po šestem letu starosti, zato ni naključje, da takrat začnemo šolati. Kasneje sva ugotovila, da res ne bi škodilo, če bi izvedela, kaj se nama je zgodilo v mladosti, da bi zares vedela, kdo v resnici sva.

Emőke Bagdy je razkril, da zadeva, torej razvoj desne hemisfere možganov, ne bi bila zapletena, če bi se starš, predvsem mati, do svojega ploda od trenutka nosečnosti in bi ves čas imela v mislih, da njenemu otroku že od začetka deluje desna hemisfera možganov, v kateri lično shranjuje slike, vonje in občutke kot neurejen foto album. Neorganiziranost je pri vsej zadevi velik zagon, kajti kako enostavno bi s police vzeli spomin iz septembra 1982, ko je pes na igrišču tako renčal na človeka, da ga od takrat kar mraz strese, če se mu približa pudelj. Zdi se, da ker obujanje spominov ne deluje tako, dokler ne obiščete psihologa, lahko le upate, da ste imeli čustveno otroštvo.

Se je bolje spomniti?

Gledano po svetu, bi le malokdo lahko imel tako čustveno otroštvo, še posebej, ker profesor meni, da so ravno ti zakopani spomini tisti, zaradi katerih človek zboli, tako fizično kot psihično. Po Bagdyjevih besedah je treba to priznati, potem pa "na svoje žalosti ne bi nanašali kemičnega plašča". Zdaj, ko je »obstoj celičnega spomina dokazan«, ni dvoma, da je v nas zapisano vse, kar se nam je kdaj zgodilo od trenutka našega obstoja. Komaj marsikdo je vesel novice, kot starš je pritisk odslej še večji, kot odrasel pa je tema, ki prekriva preteklost, zaskrbljujoča.

stockfresh 1809114 levi-možgani-desni-možgani velikost M
stockfresh 1809114 levi-možgani-desni-možgani velikost M

Misleči človek se verjetno ves čas sooča z dejstvom, da ne more preseči lastnih omejitev in da naše težave težko rešimo z enim samim predavanjem (ali celo nizom predavanj), včasih pa je dobro slišati da bi nam lahko bilo bolje, če bi namesto z zunanjostjo poskrbeli zase, čeprav je sprememba vedno najtežja stvar v življenju.

Bambul, madžarsko

Vendar bi se morali spremeniti, saj je predavanje razkrilo, da moramo razumeti čustveni svet, da lahko uspevamo v drugem. Dobra novica je, da je za to introspekcijo lahko dovolj tudi trideset sekund, in pravzaprav se to zgodi, ko postanemo raztreseni. Enako deluje pri otrocih, je avtomatsko sprogramirana stvar, "direkt iz celice". Vsaj izkazalo se je, da ni slučajno, da sem mami vedno rekla, naj me pusti blebetati, seveda se je vedno presenetila. jaz.

Torej, glavna posledica predstavitve za nas je, da izobraževanje zahteva veliko izkušenj, samospoznavanje zahteva duhovno ravnovesje in da bi dosegli vse to, se moramo spremeniti, moramo biti veliko bolj pozorni v notranjost. Če bi nekako izklopili pospešeni jasni kliše, bi morda uspeli poskrbeti za duhovni jaz v njegovih resničnih zaslugah. Naša desna hemisfera ne more govoriti, lahko pa ustvarja podobe s čustveno vsebino in če bi jih bolje poznali, bi lahko vsaj ugotovili, kdo smo – če ne zakaj.

Priporočena: