Gospod, kaj če nikoli ne bova imela otrok? 3. dejanje

Kazalo:

Gospod, kaj če nikoli ne bova imela otrok? 3. dejanje
Gospod, kaj če nikoli ne bova imela otrok? 3. dejanje
Anonim

Subjektivno poročilo o neplodnosti, 3. del

Prvi del najdete tukaj, drugi del tukaj, tretji del tukaj, četrti del tukaj in zadnji del tukaj. V tej seriji bom z vami delil, skozi kaj sem šel fizično in psihično. Katere kroge sem tekel po nepotrebnem in kaj bi bilo dobro vedeti že na začetku. In na koncu bo jasno, ali nam je uspelo.

Slika
Slika

Po mnogo,mnogih mesecih seksa prilagojenega ovulacijskim testom in pregledu jajčec z ultrazvokom, nisem zanosila, z možem sva se odločila, da če je to specialist za neplodnost, morava obupati in iti k center za neplodnost. Čeprav naj bi po vseh razpoložljivih virih trajalo mesece, preden sva dobila termin, sva tri tedne po prijavi že sedela v čakalnici, se držala za roke in bila malo živčna, saj je zdaj res postalo res, uradno neplodno. pari, ki smo jih dobili vmes. Res je, vedela sva tudi (upala sva), da če bo šlo vse po sreči, bo končno jasno, zakaj do sedaj nisem zanosila in bodo lahko pomagali pri težavi.

Po prvem pogovoru je sledilo veliko, veliko preiskav, več krvnih preiskav, več hormonskih preiskav, test inzulinske rezistence, v nekem trenutku sem stala na stranišču s torbo na rami, zimskim plaščem na roki, eden v roki z vrečko glukoze za raztapljanje, v drugi epruveta s krvjo. Ne morem vam natančno povedati, kako sem prišel iz kopalnice, vendar sem na koncu popil glukozo, ki jo je bilo treba raztopiti, ne da bi spil kri iz epruvete, in čez čas se je izkazalo, da tudi z ravnovesjem insulina ni bilo težav.

Nekaj tednov za tem sem bil podvržen kateterizaciji jajcevodov, ki je bila le za četrtino tako neprijetna, kot sem se bal, da bo, potem ko sem prebral vse forume, kjer je seveda šlo na desettisoče ljudi od bolečin med pregledom.

Tretji dober nasvet

Torej, pri testu interoperabilnosti je bil tudi zadnji "prvi krog" rezultat negativen. Vmes je minilo že pol leta, kar pomeni, da sva dve leti in pol čakala na spočetje najinega otroka in postajala vse bolj obupana in vse bolj zbegana.

Na koncu nam je lečeča zdravnica z vsemi izvidi priporočila oploditev, na kar smo privolili in se dogovorili za lep zmenek konec zime.

Seveda ne jé kaše tako vroče, ker za oploditev je potrebna časovno določena ovulacija, ki zahteva hormone. Tako je zdravnik uvedel tako imenovano pisalo, s katerim bi se morala več dni vsak večer zbadati v trebuh, in trudila sem se, da ne bi mislila, da si nikoli ne bom mogla zabosti igle.

Slika
Slika

Na primeren dan ciklusa sem zamenjala hormon, nekoliko histerično sem v lekarni zahtevala še antiseptično pršilo in ob osmih zvečer stala v kopalnici, globoko dihala in govorila "ti lahko naredi". In res. Tisto noč in naslednje noči sem si lahko zabodel iglo v želodec, tako da sva samo dva tedna kasneje spet sedela v čakalnici, tokrat z dodatnim nahrbtnikom, v katerem so bile stvari s seznama "obvezno prinesti", tako kot copati in spalna srajca.

Posredovanje je trajalo približno deset minut, potem pa sem morala počivati še eno uro v drugi sobi, rezervirani za direktno sprostitev, in sem lahko odšla domov. Šele mesece pozneje (in to z zdravnikom) sem ugotovila, da bi se nečloveškim bolečinam, ki sem jih doživljala zaradi težjega odpiranja materničnega vratu od povprečja, ter krčem in krvavitvam, ki spremljajo poseg, lahko izognila s kombinacijo Nospa+Algopyrin.

Tega takrat še nismo vedeli, zato smo šli domov in vedeli, da je zdaj pred nami 14 dni, ko bo največja naloga ne iskati znakov.

V naslednjem razdelku bomo nadaljevali z rezultati osemenitve.

Priporočena: