Otrok spočet v srcu

Otrok spočet v srcu
Otrok spočet v srcu
Anonim

Kati nikoli ni bilo vprašanje, ali gre za lastnega ali posvojenega otroka. Oboje. Morda pa niti ni pričakoval toliko težav na poti…

Foto: Taro Taylor
Foto: Taro Taylor

Samo želeti si moraš - so mi svetovali znanci in prijatelji, ko nisem zanosila. Ne gre, ker si to močno želiš - so rekli moji starši. Torej, kaj naj naredim zdaj: hočem ali ne? Ali pa si ga želim, a le malo? Čakala sva skoraj pet let, da sva spočela najino punčko. Malo nas je bilo strah, saj smo se pripravljali na drugačen scenarij. Za otroka ne po krvi, ampak po srcu.

Še preden sva šla v postelji "v akcijo", sva se pogovarjala, da si želiva tudi posvojenca. Poleg sebične želje po odraščanju zemljana naju je vodilo tudi neko poslanstvo: zagotoviti boljšo usodo človeške sadike ali sorojenega para Takrat še nismo vedeli, da je lovcev veliko več kot tjulnjev, kar pomeni, da morajo samski ali pari, ki želijo posvojiti, običajno čakati tri do pet let, še posebej, če si želijo otroka. Mislili smo, da bomo hitreje dosegli cilj, saj smo to dosegli pri treh letih bi sprejeli mejo in manjšo, popravljivo zdravstveno težavo.. Na koncu, v 2,5 letih, ki sta minila doslej še nismo bili posvojeni, po pravilih bi zdaj lahko posvojili le, če bi bila naša punčka stara vsaj eno leto in pol, pa še takrat bi lahko prihajali samo novorojenčki, ki bi gradili tradicionalni družinski model.

Čakanje je bilo neznosno dolgo. Bili so boljši in slabši dnevi, srečevali smo ljudi, ki so sprejemali naše namere, drugi so gledali neumno, a nam je to seveda malokdo povedal v obraz. Kakor koli že, zelo malo jih je našo željo pozdravilo z vsem srcem. Je pa po mnenju psihologinje, ki je pregledovala, ali smo psihično primerni za posvojitev, pri nas že povsem sprejeto, da par otroka vzgaja po srcu. Z veseljem bi ga peljala k svojemu družinskemu zdravniku, od katerega sem morala zahtevati dokument, da nisem na psihiatričnem zdravljenju, da imam aids itd. Zdravnik je kakšnih dvajset minut pridigal o tem, kakšno norost delam, saj ne morem vedeti, koga bom grel na prsih. Na to je psihologinja povedala, da je v preteklosti veljalo, da 50 odstotkov genetike in 50 odstotkov vzgoje vpliva na to, kdo postane kakšen človek. Dandanes velja, da je 88 odstotkov vsega odvisno od izobrazbe.

Niti za trenutek mi ni bilo žal, da smo zaključili 20-urni tečaj, ki je obvezen za vse starše, ki se odločajo za posvojitev. Lepo je bilo srečati enako misleče pare in samske, čeprav smo bili edini, ki nismo skočili v program stekleničke, ker smo čutili, da naša sreča ni odvisna od tega, ali vzgajamo krvnega ali srčnega otroka. Na tečaju so se pripovedovale tudi žalostne in grozljive zgodbe. Bila je ženska, ki so ji v programu IVF vsadili štiri oplojena jajčeca in vsa so preživela. Da bi zagotovila rojstvo zdravih otrok, je morala splaviti dva ploda, vendar so se vsi štirje dojenčki spremenili v angelčke. Slišali pa smo tudi za par, ki je po smrti sedemletnega sina posvojil sedemletno deklico. Odstrigli so mu dolge lase in ga skušali spremeniti v dečka, saj so želeli, da nadomesti njunega umrlega otroka. Nazadnje je bil otrok vrnjen pred iztekom enomesečnega varstva. Večjega preloma v življenju posvojenega otroka ne more biti. Mislil je, da bo to zdaj trajno, da ga ne bodo metali od enega rejnika do drugega, nato pa so se mu vse sanje razblinile. Res je, v mojih očeh je postopek tudi okruten, da otroka včasih premestijo od enega rejnika k drugemu, ne da bi ga vnaprej obvestili ali pripravili na menjavo, samo nekega popoldneva mu rečejo, naj spakira. Sploh ni časa za slovo.

Posvojitev je seveda veliko bolj pripravljena. Redko se zgodi, da so bratje in sestre ločeni, a včasih so. Na tečaju sta predavatelja povedala, kako je 2- in 5-letni otrok na ta način prišel v pravo družino. Tukaj so starejšega, 12-13-letnega brata vprašali, kaj bi si mislil, če bi njegove brate in sestre posvojili, da bi jih lahko vzgojili v pravi družini. Privolila je, čeprav je vedela, da se verjetno nikoli več ne bosta videla ali pa vsaj stikov ne bosta imela, dokler malčka ne bosta stara vsaj 14 let. Še več, rekel je tudi, da bi si morala družino poiskati tudi njegova druga dva mlajša brata, saj si želi boljšega življenja zanju. Ne vem, če bi pri 13 letih znal razmišljati s tako zrelo glavo…

Priporočena: