Bébinapló: Mi daš to muco?

Kazalo:

Bébinapló: Mi daš to muco?
Bébinapló: Mi daš to muco?
Anonim

7. teden

5200 g

Živjo mama, ja, zbudil sem se. Gledaš me tako prijazno, zato si zaslužiš nasmeh, srček. Vidim, da ti je všeč. Lahko vadite, če želite. No, še en angelski nasmeh ti bom namenil. Si vesela zanj, kajne? Če govoriš v tako idiotskem tonu, te bom poskušal posnemati. "Hu-hu. Haaaaa.” No, zdaj se vedno hihitaš kot jaz, kako ti to uspe? To je to, pokliči še očka sem in mu povej "kako vila je ta dojenček", tudi njemu se bom nasmejala, samo da bo tudi on vesel. To je to.

Slika
Slika

No, zdaj sem že skoraj zaključil z gledališčem, lahko dobim pičko za malo? Poljubil bi te in zaspal na njem. Kaj bo zdaj? Prisiljen bom ukrepati odločneje. Nenavadno je, da se še vedno sprašujete "zakaj otrok joka". Do zdaj bi se že lahko naučil, da postanem histeričen samo, ko sem lačen. Kot zdaj. Zato se ne sklanjaj name z naboranimi obrvmi, ampak razpakiraj pločevinke in jej, milkshake že čutim v ustih. Hm, če bo šlo tako naprej, bom primoran spregovoriti, lahko skrbništvu pojasnite, da jih sosed ni poklical, ker ste pesem. DAJ MI ŽE SVOJO HRANO! Končno je padlo. Nnnna, zdaj je vse drugače. Ko moj trebušček raste, moje oči se sploščijo, sem že v alfi, se vidimo kasneje.

Mami, zbudil sem se! Bi končno zamenjal to kul mokro oblogo med mojimi nogami? Zdaj me je začelo motiti! Na srečo boste to kmalu razumeli. Življenje je zelo zabavno z golo zadnjico, lahko se tudi zabavaš, to je dobro za vse. To je to, dišeča krema, ki si mi jo nanesla, je zelo všeč. Kaj pa če bi imel malo nagajivosti? Počakal bom, dokler ne položiš čistega puha pod mene in me vodiš. Zdaj! Sledi, sledi, sledi in še več. Igrivo se razjeziš in me imenuješ morilec plenic. No, potem bom služil svojemu imenu. Še enkrat bom igral isto. Še vedno je bolje, da ga oblečete v čisto plenico. Zdaj pa dovolj zabave. Ali veš, da sem gurman, ali moram spet kričati nate? Že vlečeš majico gor, vidim, da sem te dobro vzgojil.

Slika
Slika

Kaj je spet to? Oh, ne. Zraven mene je položil modro vrečevino in se zarežal: "Greva na sprehod, zajček." Ampak tukaj mi je dobro, sovražim mraz. In zajčki so tvoji teti Náncsi. Poglejmo, kako lahko sabotiram potovanje. Ravnokar je zamenjal plenico, jaz pa bom v prvi rundi uporabila operacijo "zjebam se do vratu". Takoj, ko s tem zaključimo, lahko pride na vrsto akcija »napol prebavljeno mleko vržem nazaj«, najbolje s preoblačenjem. Če ga še nisem ustavila na sprehodu, se bom čohala, dokler plenička ne zdrsne na stran, ki jo revež vedno tako hitro obleče, moje brce pa so polne lulanja. S preoblačenjem pridobim dragocene minute. Ampak ne, ne premisli. Malo zavpijem, medtem ko mi natakne kapo in me stlači v tisto okorno vrečo, celo malo zarenčim na stopnišču. Nato sem mu resignirano pustila, da me je dal v voziček in užaljena zaspala.

No, kako vesela je mama danes! Nasmejan je še bolj kot običajno, pogosto pobere in celo zapoje nekaj tandörstrak in hájvéjtuhell. Kaj za vraga je prišlo vanjo? Hej, ne nosi majice z mlečnimi madeži, ampak lepo obleko in kot da ji oči ne izgledajo prav, se čudno svetijo, okrog nje pa je nekaj rjavega, trepalnice ima daljše in usta sijoče. Videl sem ga, da je to naredil že enkrat. Kaj se je zgodilo potem? Ja, razumem! Brezsrčni me je tukaj pustil tri ure! Uboga babica me je morala zibati v naročju, dokler se ni vrnila (seveda ji tega ni povedala, dala ji je prisluškovati, da sem ves čas spal). Ne morem mu dovoliti, da spet odide! Odvračajoč boj lahko pride z zgoraj omenjenimi metodami. Neučinkovito. Joj, že sezuje škornje. Kričim, če se mi smiliš. Majhna zmaga, vrnil se bo in me pobral. Uporabim zadnje orožje, malo mu tudi vržem oblačila. In za to se niti ne zmeni, rutinsko ga obriše z vogalom mokre brisače. Zdi se, da mu ne morem pokazati ničesar novega.

Slika
Slika

Nicsak, oranžna brisača! To pomeni, da se bomo kopali! Vrhunec dneva. Po napornem dnevu se tudi malo razvajam, uživam v tem, kako me topla voda nežno obdaja, se zadovoljno nasmehnem očetu, da lahko potem vsem pove, kako rada se kopam, ker se kopa. In glede tega ima prav. Sledi nežna mamina masaža z dišečim losjonom za telo (to je minimum po tem, ko me je prejšnji dan pustila samo), nato pride preliv, ki ga sicer ne maram, ampak saj zagotovo vem, da hrana pride po kopeli, prenašam molče. Včasih se celo spogledam s sestrama, samo zato, da sta tudi oni ponosni name in pripovedujeta v vrtec in šolo, kako dobra sestra je. In ja, po večerji dobim še malo dodatne hrane v flaški, dobro natlačim trebušček, potem pa mirno migam iz posteljice k mami. Ker je bil tako dobra glava, sem ga zbudil šele ob 3, 4 zjutraj, pustil ga je spati. Oči se mi zaprejo, zaspim z rahlim nasmehom na obrazu: neskončno sem zadovoljen.

Priporočena: